Kako se je vse začelo

Združenje stalnih sodnih tolmačev in pravnih prevajalcev Slovenije s sedežem v Logatcu je bilo ustanovljeno 13. februarja 2012 v Ljubljani na ustanovnem zboru štirih pobudnic. Zbora se je udeležilo devetnajst sodnih tolmačev, pravnih prevajalcev ter druga zainteresirana javnost.

Ideja o ustanovitvi neodvisnega stanovskega združenja, ki bi zastopalo interese stalnih sodnih tolmačev v Republiki Sloveniji, je stara vsaj deset let. Pot od ideje do ustanovitve seveda ni bila dolga, pot od ideje do izoblikovanja trdnih ciljev in tehtanje realnih možnosti za uspešno delo, pa je veliko daljša. Naj to predstavim na kronologiji dogodkov.

 Leta 1999 sem s pristojnimi za imenovanje sodnih tolmačev pri Ministrstvu za pravosodje RS začela prve pogovore o vsebinskih dopolnitvah pripravljalnih seminarjev za bodoče stalne sodne tolmače. Čas je bil ugoden, saj je takratni, danes žal že pokojni minister za pravosodje, g. Tomaž Marušič, posvečal večjo pozornost imenovanju sodnih cenilcev, sodnih izvedencev in sodnih tolmačev, kot je to bilo v praksi pred tem, predvsem pred letom 1997. Leta 2006 sem kot stalna sodna tolmačka prvič predstavila profil sodnega tolmača na mednarodni konferenci Mednarodne zveze prevajalcev FIT (International Federation of Translators) v Winterthuru, Švica, in sicer na 8. forumu Odbora za sodno tolmačenje in pravno prevajanje. Prejela sem številne odzive udeležencev konference in predloge za posodobitve na različnih nivojih sodnega tolmačenja v Sloveniji, ki so vplivali na nadaljnji razvoj dogodkov. Leta 2008 sem se udeležila 9. foruma Odbora za sodno tolmačenje in pravno prevajanje FIT v Tampereju, Finska, kjer sem udeležencem neformalno poročala o dosedanjem napredku na področju sodnega tolmačenja v Sloveniji. Leta 2009 sem s privoljenjem Centra za izobraževanje v pravosodju (CIP) v predavanju predstavila v Sloveniji imenovane sodne tolmače na ustanovni konferenci Evropskega združenja sodnih tolmačev in pravnih prevajalcev EULITA. Evropsko združenje, ki se je sprva imenovalo ELITA in se kasneje preimenovalo v EULITA, je projekt, ki ga je v okviru programa kazenskega pravosodja finančno podprl Generalni direktorat Evropske komisije za pravosodje (številka projekta JLS/2007/JPEN/249), idejni in projektni vodja je bil prof. dr. Erik Hertog z Lessius Hogeschool v Antwerpnu; za predsednico združenja je bila izvoljena Liese Katschinka. Na konferenci EULITA je bila izražena in pisno dokumentirana namera o ustanovitvi neodvisnega združenja sodnih tolmačev v Sloveniji.

Že na sami konferenci so idejo močno podprli predstavniki Avstrije, Poljske, Nizozemske, Škotske in Francije.

Spomladi leta 2009 in 2010, torej pred ustanovno konferenco EULITA in po njej, sem v sodelovanju z eno od pobudnic ustanovitve združenja pripravila izobraževalni posvet za predsednike in člane izpitnih komisij za preizkus znanja za sodne tolmače pri CIPu, na katerem sva se poleg ciljev EULITE osredotočili še na kriterije ocenjevanja, tehnike prevajanja, oblikovne vidike sodnega prevoda in Direktivo 2010/64/EU o tolmačenju in prevajanju v kazenskih postopkih ter druga odprta vprašanja. CIP tradicijo posvetov uspešno nadaljuje in skrbi za diseminacijo informacij na področju sodnega tolmačenja in pravnega prevajanja. Leta 2010 sta študentki tolmačenja Univerze Karla in Franca v Gradcu pripravili diplomski deli na temo sodnega tolmačenja v Sloveniji in na podlagi anketiranja imenovanih stalnih sodnih tolmačev v Sloveniji prišli med drugim do rezultata, da skoraj 90 odstotkov od 191 vprašanih sodnih tolmačev vidi potrebo po ustanovitvi neodvisnega združenja sodnih tolmačev, njegovo največjo vlogo pa v vseživljenjskem izobraževanju in zastopanju stanovskih interesov. DZTPS je prošnjo ene od študentk za pomoč pri pridobivanju strokovne literature, ki jo mimogrede za področje sodnega tolmačenja praktično ni, 12. 4. 2010 zavrnilo s pojasnilom, citiram »Kot verjetno že veste, je imenovanje, delo in razrešitev sodnih tolmačev v celoti v pristojnosti Ministrstva za pravosodje RS, ki je v zvezi s tem tudi izdalo pravilnik. V čem bi lahko bila posebna ali zanimiva situacija sodnega tolmačenja v Sloveniji, si sicer ne predstavljam, saj naj bi delo sodnih tolmačev potekalo v skladu z omenjenim pravilnikom. Res so nekateri naši člani tudi sodni tolmači, vendar se naše društvo s tem posebej ne ukvarja. Predlagamo, da se obrnete na Ministrstvo za pravosodje RS, morda pa tudi na Oddelek za prevajalstvo Filozofske fakultete v Ljubljani.« Ministrstvo za pravosodje RS je medtem že dalj časa razmišljalo o nujnosti uvedbe izobraževanja tudi za sodne tolmače. Odločitev so na koncu pospešila sodišča, ki so izrazila nujno potrebo za izobraževanje sodnih tolmačev, saj se je dogajalo tudi to, da je predsednik senata obvladal določen jezik bolje od sodnega tolmača. To je imelo za posledico spremembo Zakona o sodiščih, ki je začel veljati 18. maja 2011, in ki je v 4. odstavku 84. člena izenačil obveznost izobraževanja sodnih izvedencev, sodnih cenilcev in sodnih tolmačev. Obveznega izobraževanja za sodne tolmače torej ne uvaja Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o sodnih tolmačih (UL RS 1/2012), pač pa ga je uvedla sprememba 4. odstavka 84. člena Zakona o sodiščih. 29. a člen Pravilnika o sodnih tolmačih je tisti, ki določa, da se mora sodni tolmač za posamezen jezik udeležiti najmanj pet strokovnih izpopolnjevanj v 5-letnem obdobju.

In če se še enkrat povrnem na začetek – temeljna cilja novoustanovljenega združenja sta zastopati interese stalnih sodnih tolmačev in poskrbeti za vseživljenjsko izobraževanje sodnih tolmačev in pravnih prevajalcev. Ideja o ustanovitvi združenja temelji na premišljenih pripravah in strokovnem znanju, ki ni vzniknila šele novembra 2012 ob dogodku TRAFUT v Ljubljani.

mag. Viktorija Osolnik Kunc, Predsednica Združenja stalnih sodnih tolmačev in pravnih prevajalcev Slovenije